გაიღვიძებს თუ არა გიგანტი?

irma cecxlaZe –

„perl-harborze Tavdasxmis Semdeg, admiralma iamamotom (am operaciis xelmZRvanelma) sevdianad iwinaswarmetyvela: „vSiSob, rom mZinare giganti gavaRviZeT“ … gigantma gaiRviZa da Tavisi saqme gaakeTa“… wers socialur qselSi baTumis SoTa rusTavelis saxelobis universitetis filosofiis departamentis xelmZRvaneli, asocirebuli profesori, filosofosi da politikosi giorgi masalkini. gTavazobT masTan intervius.

– Tqven ras gulisxmobT „gigantis gaRviZebaSi“?

– dRes mTeli msoflio adevnebs Tvals mimdinare movlenebs da yvelas ainteresebs, xatovnad rom vTqvaT – gaiRviZebs Tu ara „fukuiamas iavnanaTi” (msoflio istoriis dasavluri civilizaciisa da msoflmxedvelobis gamarjvebiT dasrulebis Teoria) miZinebuli sxva giganti – evropa? SeZlebs Tu ara gamosvlas aTwleulebis „infantiluri nirvanadan“, igive komfortis zonidan? Tu Zilis metastazebma evropa ukve ardabrunebis wertilamde miiyvana da Cven sami danarCeni gigantis – amerikis, ruseTisa da CineTis mier xelaxla gadanawilebul samyaroSi mogviwevs cxovreba?

– ruseTic gigantebSi moiazreba?

– ra Tqma unda, Tumca gasagebia, rom ruseTis „gigantobas“ pirvel rigSi misi birTuli potenciali ganapirobebs. . . davubrundeT mTavar kiTxvas, romelzec pasuxi ramdenime qvekiTxvaze pasuxis gacemas moiTxovs. Sevecdebi, Camovayalibo es kiTxvebi.

– Tu SeiZleba, manamde ganvmartoT, ratomaa aucilebeli evropis gamoRviZeba da rogor Segvexeba es movlena Cven?

– imitom, rom evropis „gaRviZeba“ sruliad samyarospolitikuri arqiteqtonikisTvis calsaxad dadebiTi movlena iqneba. rac Segvexeba Cven, am mxriv davesesxebi merab mamardaSvils: „rwmena imisa, rom Cven evropis nawili varT, SesaZloa, legendaa, magram Cven am legendis safuZvelze vacnobierebT sakuTar Tavs da, SesaZloa, es legenda realobaze, realur faqtebze ufro mniSvnelovania“.

maS ase: 7 „qveSekiTxva“:

1. amerikelma xalxma gaakeTa Tavisi arCevani da qveynis saTaveSi e.w. arasistemuri liderebi moiyvana. aris Tu ara gacnobierebuli danarCen samyaroSi (da, pirvel rigSi, evropaSi) is mizezebi, romlebmac es arCevani ganapiroba, da is gavlena, romelsac es garemoeba evropisa da mTeli samyaros momavalze moaxdens?
2. ras vgulisxmobT, rodesac evropaze vsaubrobT? ramdenad korelaciaSia dRes erTmaneTTan cnebebi – evropa, dasavleTi, dasavluri civilizacia, evroatlantikuri sivrce? arsebobs Tu ara dRes tradiciuli Rirebulebebis mqone evropeli adamiani, rogoric is, TiTqosda, sabolood Camoyalibda meoce saukunis meore naxevarSi? Tu dRes ufro gasagebad JRers mahaTma gandis ironianarevi pasuxis arsi SekiTxvaze, Tu ras fiqrobs is dasavlur civilizaciaze – „dasavluri civilizacia marTlac kargi ram iqneboda, aseTi ram rom arsebobdes“.
3. SeZlebs Tu ara „postkolonialuri sindromiT“ da „wminda Zroxis“ statusSi ayvanili politkoreqtulobiT SeboWili da gabruebuli evropa, gadalaxos ideologiuri tabuebi, romelTa gamo zogierTi sakiTxis, problemis ganxilva an iCqmaleba, an saerTod ikrZaleba, rodesac ar da ver xdeba mTeli rigi problemebisa da gamowvevebis (romlebic Tavs daatyda dasavlur samyaros) gamovlineba, maTi saTanadod danaxva da maTze reagireba.

– romel problemebs gulisxmobT?

– esenia: „demokratiis oreulebis“ da liberaluri demokratiis sistemuri oponentebis aRmoceneba; demokratiuli institutebis Tanamedrove simulaciuri metamorfozebi; „radikaluri islamis“ fenomeni; migraciis dramatuli procesi da krizisulobac ki; multikulturalizmis praqtikuli fiasko, rogorc Sedegi warmatebuli komunikaciis verdamyarebisa im kulturebs Soris, romlebsac faseulobaTa gansxvavebuli sistema da gansxvavebuli msoflaRqma gaaCniaT; socialuri urTierTobebis dasavluri modelis krizisuloba da sxva.

4. ra iTamaSebs maRviZaras rols evropisaTvis? ris irgvliv SeZlebs is kvlav gaerTianebas? romeli egzistenciuri gamowvevis winaSe?

– ruseTis agresiis SiSi ar iqneba sakmarisi?

– usafrTxoebis sakiTxi ruseTis SesaZlo agresiis winaaRmdeg, benebrivia, Zalian mniSvnelovania, magram iqneba ki is sakmarisi namdvili gamoRviZebisaTvis da srulfasovani gaerTianebisTvis? SeZlebs ki evropis sami wamyvani qveyana – anglosaqsonuri samyaros nawili – didi britaneTi, evropis politikur liderobaSi misi metoqe safrangeTi da ekonomikuri giganti SezRuduli samxedro SesaZleblobebiT – germania, jer gaerTiandnen TviTon da Semdeg gaaerTianon evropa?

5. SeZlebs Tu ara arahomogenuri evropa, Tavisi, xSirad, Zireuli gansxvavebebiT, interesebiT, breqsitebiT da msgavsiT, ruseTis, CineTisa da aSS-is oponirebas, rodesac, miuxedavad Tavisi Sinagani sirTuleebisa, samive es oponenti calke qveyanas warmoadgens. rodesac saqme gvaqvs avtoritarul CineTTan da ruseTTan da Zlieri saprezidento mmarTvelobis aSS-Tan, romelic jer kidev garkveuli doziT inarCunebs Tavis izolacionistur tradicias da Tavis idealistur sawyisebs. Tan, evropis samive globaluri metoqe calke civilizacias warmoadgens – marTlmadidebluri (mesame romis statusis pretenziis mqone da evroaziuri ideis matarebeli) ruseTi, sinuri CineTi da idealistur da „xelovnur“ sawyisebze, kunZulis fsiqologiis mqone amerika. amerikul civilizacias calke gamovyof imitomac, rom aq ar „mouklavT RmerTi“ mecxramete-meoce saukuneebis mijnaze da ar miuRiaT Sedegad uRmerTo, eSmakTa saasparezod qceuli saukune – „absoluturi katastrofa dedamiwaze da zecaSi“. swored evropaSi gamefda is, rac „eSmakniSi“ iwinaswarmetyvela dostoevskim da risic yvelaze ufro eSinoda nicSes – radikaluri ideologia, romelic Cven dros, maT Soris, vokizmad dagvirgvinda.
6. ramdenad refleqsirebulia f. nicSes, n. berdiaevis, o. Spengleris, p. sorokinis, f. kafkas, e. huserlis, ortega i gasetis, m. haidegeris, egzistencialistebis, frankfurtis skolis warmomadgenlebis, distopisti mwerlebis Sexedulebebi dasavluri sazogadoebis krizisulobaze da gardauval aRsasrulzec ki? imis Taobaze, rom krizisi mTlianad moicavs dasavleTis kulturasa da sazogadoebas, mis yvela ZiriTad instituts, politikas, ekonomikas, xelovnebasa da mecnierebas, samarTals da morals. bevri evropeli da azieli moazrovne, gansakuTrebiT meoce saukuneSi, miiCnevda, rom samyaros centri inacvlebs evropidan amerikaSi, aRmosavleTSi, aziaSi da, Tundac, afrikaSi. ramdenad refleqsirebulia, rom gamoRviZebas ar saWiroebs didi nawili aradasavluri samyarosi. krizisuloba da am krizisulobidan gamosvlisTvis gamoRviZeba mxolod evropas (Tan misi garkveul nawils) exeba, rogorc amas slavoi JiJeki Tvlis.
7. SeZlebs Tu ara politkoreqtuli evropa imis aRiarebas, rom adamianis uflebebisa da Tavisuflebis kompleqsSi (dasavleTis diadi produqti) TandaTan integrirdeba ideebi, romlebic ewinaaRmdegeba qristianul, tradiciul moralur warmodgenebs adamianze, codvebze?

– Tu SeiZleba, daakonkreteT. . .

– qristianobis rolis vergansazRvra evropuli kulturis warsulSi da awmyoSi evrokavSiris mier evrokonstituciis vermiRebis erT-erTi mizezi iyo. specialistebi weren evropaSi sekularizaciis procesis gaRrmavebaze, versus resekularizaciul procesebze amerikaSi da danarCen samyaroSi (imave aziaSi). religiur da sekularul xedvebs Soris arsebuli fundameturi winaaRmdegoba adamianis Rirsebaze, ZiriTadad, evropuli fenomenia. ki, evropa „miCveulia“ msgavs dapirispirebebs xedvebs Soris, magram „Sarl ebdos“ ambavma am dapirispirebas gansakuTrebuli dramatizmi da Cixurobis elementi SesZina, radganac aq saubaria ara erTi kulturis xalxTa Soris xedvebis konkurirebaze da, Tundac, Serkinebaze. saubaria imaze, rom erTi da igive qveynis moqalaqeTa nawilisTvis „wminda Zroxas“ warmoadgens, sekularuli Tavis safuZvelSi, sityvis Tavisuflebis ufleba, xolo meore nawilisTvis – arasekularuli Tavis safuZvelSi, religiuri Rirsebis dacvis ufleba. ramdenad mniSvnelovania Tanamedrove samyaroSi evropuli sekularuli liberaluri faseulobebi? ramdenad mniSvnelovania isini TviT evropaSi? ramdenad Seuwyobs xels es ideuri gaurkvevloba da dapirispireba evropis poziciebis gaZlierebas Tanamedrove samyaroSi, romelSic Zlierdeba axali identobis Ziebisa da resekularizaciis procesebi?

– sabolood ra daskvnamde mivdivarT?

– gulwrfelad minda vusurvo evropas warmatebebi gamoRviZebaSi da Tavisi Rirseuli adgilis dakavebaSi Tanamedrove samyaroSi. Tu es moxdeba, samyaro ufro prognozirebadi, mravalferovani da demokratiuli gaxdeba. amave dros, vacnobiereb, rom evropaSi Zalian bevri problema dagrovda, romlebic am „gamoRviZebas“ xels SeuSlis. etyoba, yvelaferi am da sxva bevri problemis identificirebiT da aRiarebiT unda daiwyos.